Pot do najboljših reči po navadi ne pelje naravnost. Tudi do Osilnice se pride po izjemno zapletenih serpentinah, zato je tabor tretješolcev že četrto leto trajal pet dni.

V teh petih dneh učenci spoznajo veliko novega, doživijo različna življenjska okolja, preživljajo čas z vrstniki in se urijo v socialnih veščinah ter samostojnosti. Ni vedno lahko, zagotovo pa lahko zaključimo, da učenci iz Osilnice pridejo z bogatimi vtisi in spomini, ki jih bodo spremljali še mnogo let.

Prostranost zelenih odtenkov je brezmejna. In z lahkoto očara.

Kaj vse smo počeli, si lahko ogledate v naši foto galeriji. Razvijali smo tako športno, likovno, glasbeno, naravoslovno, družboslovno, tehnično področje pa tudi pismenost in čuječnost…

Dneve smo začenjali s športnimi dejavnostmi. Letos so lahko učenci izbirali med jogo in jutranjim tekom z razteznimi vajami. Pogled na obe skupini je bil zelo spodbuden.

Po telovadbi, zajtrku, pospravljanju sob, jutranji higieni… smo se odpravili novim dogodivščinam naproti.

V sodelovanju s pedagoškim osebjem iz Osilnice smo v teh petih dneh preizkusili svoje sposobnosti pri lokostrelstvu, plezanju, veslanju po reki Kolpi, raziskovanju živih bitij v reki Čabranki, spoznavali smo travniške rastline in njihove zdravilne učinke, poglabljali svoje znanje o gozdu, rastlinah in živalih v njem, nahranili smo tudi srne in jelene. Učenci so izdelali tudi mline na veter. Podali smo se še na daljši pohod in preizkusili našo povezanost s sošolci v skupinskih igrah Petra Klepca.

V petih dneh pa je kar nekaj časa še za aktivnosti, ki so organizirane zgolj s strani nas, razredničark in učiteljev spremljevalcev iz naše šole.

Vsak razred posebej je plaval in se zabaval v pokritem bazenu. Z učenci smo izvedli že 2. tradicionalni osilniški akvatlon, imeli smo  tematski dan, tudi letos smo se odločili za indijanski dan. V tem dnevu učenci poslikajo majice in izdelajo perjanice ter se porišejo po obrazih. Dva večera smo prepevali tudi ob idiličnem tabornem ognju. Čisto sami smo izdelali (ilustrirali in napisali) razglednice, ki smo jih poslali staršem. V času počitka, ko je prevroče za dejavnosti na prostem so učenci svoje vtise zapisovali v taborniški dnevnik.

Poleg vsega naštetega pa so učenci imeli tudi dovolj časa za prosto igro. Igrali so se na igralih, igrali so nogomet, badminton…

Gotovo učenje v obliki tabora mnogokrat preseže učenje v učilnicah, ne glede na to, kako moderne oblike lahko uporabljamo pri poučevanju v šoli. Gre predvsem za izkušnje, doživetja, spoznanja iz izkustvenega učenja.

Vedno, ko se tabor zaključi, že v Osilnici rezerviramo termin za naslednje leto. Tamkajšnje okolje in ekipa omogoča res neverjetno veliko dejavnosti.

Vendar pa je naše delo tukaj tudi izredno odgovorno in zahtevno, saj se dan ne konča z odhodom učencev v postelje, pravzaprav si zares oddahnemo šele, ko se vsi brez večjih poškodb po petih dneh vrnemo v Ljubljano in se učenci, ko stopijo z avtobusa srečajo s starši.

Utrujeni, srečni, da so spet doma in bogatejši za mnogo izkušenj, pa tudi za kakšno prasko na komolcih in kolenih, ki jo bodo prihajajoče počitnice uspešno zacelile. Spomini pa kar naj ostanejo. Za vedno.

Kristina Šolmajer Stropnik